Apnena fasadna barva 16 L

Tradicija žganja apna v Podpeči

Apneničarstvo je zelo stara dejavnost, s katero se pridobiva apno za zidavo in beljenje. Na star način z drvmi žgano apno je stoletna tradicija Podpeških apnenic. Ljudsko izročilo pravi, da je kraj Podpeč dobil svoje ime prav po tej stari dejavnosti.

To zahtevno opravilo sega daleč v zgodovino, in v kraju Podpeč so se s to dejavnostjo začeli ukvarjati že v starorimskih časih, okoli leta nič, ko so za gradnjo antične Emone (današnja Ljubljana) potrebovali vezivni material (malto) za gradnjo stavb, katerega osnovna sestavina je apno. Tako apno kot svetovno znani Podpeški marmor so iz Podpeči do Emone (kasneje Ljubljane) po Ljubljanici tovorili s čolni. Modernejše zapise o pridobivanju apna v Podpeči, najdemo v člankih, ki nosijo datume starejše od leta 1890. Iz zapisov je mogoče sklepati, da so se zmoglivejše in naprednejše zidane apnenice v Podpeči pojavile hkrati z gradnjo bližnje Južne železnice, leta 1857, ko je ta gradnja tudi v Podpeč prinesla naprednejša inženirska spoznanja in kapital, ki so ga obstoječi, oz. priseljeni vaščani zaslužili ob gradnji. Pred tem so apneničarji postavljali t.i. preprostejše apnenice v "koših", ki so bile postavljene v gozdovih nad Podpečjo v neposredni bližini drv in že naravno razlomljenega kamenja iz pobočnatih travnikov. Temelji oz. kolobarji teh preprostih košnatih apnenic spletenih iz šibja so vidni še danes. Pristonost apnenic nakazujejo tudi preko 300 let stare, ročno izkopane apnice v bližini bližnjih cerkva in hiš.

Iz Podpeškega apna je tako sezidana večina Ljubljanskih stavb zgrajenih po velikem velikonočnem Ljubljanskem potresu, ki se je zgodil 14. aprila 1895. Od pomembnejših zgradb, sezidanih s pomočjo Podpeškega apna tako najdemo Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK), Ljubljanske Žale, Plečnikovo cerkev, Nebotičnik, in večino stavb ob Slovenski cesti. Iz zapisov je razvidno, da je Podpeško apno, poleg Podpeškega marmorja še posebno cenil, mojster, arhitekt Jože Plečnik.

Dejavnost je postala tradicija, ki se je ohranila vse do danes. V tistem času so ljudje odkupovali žgano apno in ga odvažali z lesenimi vozovi, katere so vlekli konji. Doma so imeli jame (apnice), kjer so žgano apno gasili in tako pridobili gašeno apno. Uporabljali so ga za zidavo in beljenje. Z leti se je na tržišču pojavilo industrijsko hidrirano apno. Uporaba le tega je bila enostavnejša, saj ga ni bilo potrebno gasiti. Mi pa danes nudimo v glavnem gašeno apno, ki je nepogrešljivo pri obnovi starejših spomeniško zaščitenih objektih in končne izdelke za beljenje. Nudimo tudi apneni izdelek imenovan apnena barva, ki je kvalitetna naravna mineralna barva.

Apnena fasadna barva

Je naravna mineralna barva na osnovi staranega gašenega apna.Je kvalitetna,dobro oprijemljiva in obstojna.Primerna je za barvanje fasad na novih in starih objektih.Njeno uporabo priporočamo tudi na starejših kamnitih objektih, kot so cerkve in podobne spomeniško zaščitene zgradbe.

Nanašamo jo lahko z valjčkom čopičem ali brizganjem

Niansiranje: s suhimi oksidnimi ali tekočimi akrilnimi barvami

Pakiranje : v vedrih po 16 l

Star postopek pridobivanja apna - priznana domača obrt

Postopek pridobivanja apna je zahteven, saj zahteva velik fizični napor in znanje. Kamen-apnenec (Ca CO3 kalcijev karbonat), ki smo ga predhodno nakopali v domačih kamnolomih in je svetlosive barve, je treba zložiti v posebno peč, imenovano apnenica. Najprej je potrebno narediti iz kamenja obok (velb) pod katerim nastane kurišče. Obok mora biti skrbno zložen, saj obstaja nevarnost, da se obok med kurjenjem podre in posledično ne bi bilo mogoče nadaljevati s kurjenjem. Tako je treba vsak kamen obdelati ročno, da se drug drugemu prilagaja. Ko je obok narejen, se napolni kamen do vrha apnenice. Ko je apnenica napolnjena, se kurišče zapre z železnimi vrati in se peč zakuri. Goreti mora noč in dan 5- 6 dni pri temperaturi od 900 – 1.200 stopinj Celzija, pri čemer se sprosti ogljikov dioksid in nastane kalcijev oksid (CaO) –žgano apno. Kdaj je apnenec dovolj žgan se ugotovi po barvi ognja, kar se vidi na vrhu apnenice.

Ko je kamen dovolj žgan, se mora apnenica ohlajati vsaj dva dni. Nato se železna vrata peči odstranijo, kurišče se počisti ostankov pepela in že se začne izkopavanje žganega apna, katerega se odvaža v apnice, ki so predhodno napolnjene z vodo, da se žgano apno lahko gasi.

Tako zaradi dodatka vode nastane kalcijev hidroksid Ca(OH)2 – gašeno apno. Tu gašeno apno ostane toliko časa, da doseže primerno starost za uporabo.

Čas, ki ga zahteva postopek priprave kamna, polnjenje apnenice, žganje z drvmi ter končno gašenje, je mesec dni trdega dela. To je starodaven način pridobivanja gašenega apna in dejavnost je priznana domača obrt.

Pogosta vprašanja

1. Stene imamo pobeljene z jupolom. Ali lahko nanašamo apneno barvo na Jupol?

Priporočljivo je Jupol odstraniti,lahko pa apneno barvo nanašamo tudi na Jupol (dva premaza).Medtem ko je površina pobarvana z jupolom gladka,je povšina apnene barve rahlo hrapava,kar je tudi v redu.


2. Koliko časa priporočate sušenje po prvem nanosu, oz. kdaj naj belim drugič?

Sicer je odvisno od vremena, oz. od temperature in vlažnosti zraka, ker to vpliva na čas sušenja, vendar priporočamo da se vsaj en dan suši, kar pomeni, da je dobro izvajati drugi nanos naslednji dan.

3. Imam novogradnjo. Kateri vrstni red oz. katere vaše izdelke priporočate za prvi nanos in kolikokrat je dobro nanašati belež?

Pri novogradnji za prvi nanos priporočamo gašeno apno, ki ga nanašamo s čopičem oz. brizganjem, nato pa drugi in tretji nanos z apneno barvo, ki jo lahko nanašamo z valjčkom. Poraba gašenega apna je 1kg / 6 m2 površine. Prav tako 1 l apnene barve/ 6 m2 površine.

4. Zanima me, če se gašeno apno s katerim bi belil stene v hiši briše in pušča bele madeže na obleki?

Kalcijev hidroksid-gašeno apno reagira z ogljikovim dioksidom iz zraka, kar pomeni, da se apno strdi-okamni in se ne briše. Izkušnje pa so pokazale tudi, da pri zelo visokih temperaturah zraka, torej v poletni vročini, se belež tako hitro suši in ker ni nič vlage v zraku se lahko zgodi,da na površini zidu nastaja nevidni prah, ki se briše. To so redke izjeme, pa vendar si velja zapomniti.

5. Ali je potrebno apneno barvo pred uporabo razredčiti z vodo in v kakšnem razmerju?

Apneno barvo je potrebno pred uporabo razredčiti z vodo in sicer do 15 %, kar je odvisno od zidu. Zid, ki močno vpija je potrebno bolj razredčiti, da ja beljenje na izgled enakomerno in videz lepši.

6. Mansardno stanovanje smo obnovili in uporabili gips plošče (knauf) za stropne površine ter predelne stene. Ali lahko apneno barvo nanašamo direktno na gips plošče ali je potrebno predhodno kitanje sten?

Apneno barvo lahko nanašate direktno na gips plošče, ker je dobro oprijemljiva. Kot v vseh primerih se stene samo predhodno bandažira.